Simulacija je nova oblika figuracije, ki je prelomila z reprezentacijskimi in prezentacijskimi načini. Čas, ki ga diktira aktivni simulacijski program, ni več memorični čas fotografije, filma ali televizije, za vedno shranjen in pripravljen za to, da ga uporabimo. Čas sinteze je čas, ki nič več ne pripada realnemu času. To je ahroničen čas. Lahko ga pospešimo, upočasnimo, obračamo, pošiljamo nazaj k izviru, da ga še enkrat preberemo. To je hibridni čas, ki združuje čas stroja/ naprave in subjekta.

The text elaborates on the relations of objectivity and materiality fiction and those of virtuality produced by new media and digital technologies. It presents and elaborates a critique of the two most relevant debates in contemporary philosophy and theory, the relation of materialism to what is termed the “new materialism,” which is proposed as a substitute for what in the modernist era formed the relation between objectivity, materialism and realism, and then proceeds to expose the difference between thanatopolitics and necropolitics.